Tako je, kakor bi sedel z njimi na gala večerji pri visokem gostitelju, pa bi začeli jesti z roko, cmokati in se polivati ter s svojim vedenjem vzbujali splošno zgražanje. Ampak vsi moji prijatelji razmeroma lepo jedo in v glavnem ne vzbujajo zgražanja ‒ le tedaj, ko nanese beseda na esperanto, postanejo kakor majhni poredni otroci, ki tekmujejo, kdo se bo bolj izkazal v nespameti. Ob koncu tega poglavja bom skušal dognati, zakaj taka nenadna sprememba v vedenju in v razumnosti.