Po svojem zunanjem videzu je to fleksijski jezik, kakor so to vsi indoevropski jeziki. Pozna sklanjatev in spregatev, glagol ima morfološko razgiban kakor noben indoevropski jezik (trije aktivni deležniki in trije pasivni deležniki v časovni simetriji!), pozna tudi akuzativ, ki ga je večina modernih indoevropskih jezikov izgubila ali pa je vsaj zelo okrnjen. V svoji globlji strukturi je esperanto aglutinski jezik (kakor recimo turščina ali ugrofinski jeziki), kar pomeni, da je mogoče tvoriti besede iz nespremenljivih besednih elementov, ki pri tem ohranjajo izvirni pomen:, predpone in pripone.