Kako je z njegovo nevtralnostjo, se pravi s pravičnostjo? Največji del pristranosti je odpravljen že s tem, da je ta jezik nastal s povzemanjem najbolj »kompatibilnih« jezikovnih elementov iz kulturno najbolj razvitih evropskih jezikov in torej nikoli ni bil last kakega naroda, kake religije, kakega svetovnega nazora ali kake ustanove. Vendar je res, da se najde kdo, ki esperantu očita, da je njegovo besedje sestavljeno pretežno iz indoevropskih ‒ in med temi spet pretežno iz latinsko-romanskih korenov.