Tudi če bi bil to najjasnejši, najlažji in najlepši jezik na svetu (a ni ne prvo, ne drugo in ne tretje...) bi ga morali izključiti iz konkurence, ker je popolnoma neustrezen po kriteriju pravičnosti, se pravi mednarodne nevtralnosti. Z izborom angleščine za »mednarodni jezik« bi priviligirali najmočnejši civilizacijski sklop sodobnega sveta (ZDA, Kanada, Avstralija in Velika Britanija) ‒ hkrati pa ta jezik zaradi svoje strukturne narave ne bi dolgo trpel ob sebi prvega jezika vsakega neangleža, njegove materinščine. Zaradi svoje morfološke nediferenciranosti ima ta jezik nenavadno lastnost, da lahko požira besede iz vseh drugih jezikov ‒ in da se s svojimi izrazi naseljuje v vse druge jezike in jih razkraja kakor virus računalniško datoteko.