Kot kandidate je po tem kriteriju mogoče upoštevati tudi jezike, ki so nekoč bili nacionalni jeziki, danes pa naroda, ki jih je govoril ni več (kakor stara grščina, latinščina, stc. slovanščina, sanskrt, prakrt ipd.). Tretji kriterij je demokratičnost. To pomeni, da mora biti mednarodni jezik razmeroma lahko priučljiv in tako res dostopen množicam tudi jezikovno neizobraženih ljudi.