To pomeni, da mora imeti tako izoblikovano morfologijo, da je pomen vselej lahko ugotovljiv, da je čim manj možnosti za nesporazum, da je fonetično selektiven (jasni glasovi), da ima pravopis, ki je čim bližji fonetičnemu, da ima kar se da malo izjem ali pa sploh nobenih, da ima odprt sistem besedotvorja in sprejemanja neologizmov ter tujk. Grajen mora biti predvsem na logiki in ne toliko na konvenciji, saj je konvencija vedno lokalno pogojena, medtem ko je logika enaka za vse človeštvo. Pri prenosu sporočila naj bo po možnosti natančnejši od nacionalnih jezikov, pomenska izguba naj bo pri njem manjša kakor sicer.