Kaj pa naj rečemo o rešitvi, ki bi bila po svojem učinku (popolnem vsestranskem medsebojnem komuniciranju) enaka, zahtevala pa bi samo še nekoliko izobraževalne energije k tisti, ki jo posvečamo vsak svoji materinščini? To sicer ni tako noro, kakor prva rešitev, a se vendar sliši kakor pravljica. Tako je preprosto, tako zares uresničljivo, tako demokratično, da se današnjemu kapricioznemu in malo kooperativnemu človeku kar ne more zdeti res.