To, kar velja kot »svetovna« angleščina, seveda ni angleščina literarnih klasikov in dobrih britanskih šol, salonov, dvorov in klubov. Svetovna angleščina je nekakšna blažja oblika pidgina, ki se zadovoljuje z najnižjimi komunikacijskimi legami, z minimalno slovnico in še bolj minimalnim slovarjem. V resnici je to nekakšen Basic English (C. K. Ogden 1932), le da se je razvil spontano, a se v resnici ne razlikuje veliko od projekta, ki ga je z veliki mi denarnimi zneski podprla Chamberlainova vlada.