Gre za dejstvo, da je po razpadu rimskega imperija v 4. stoletju nehal obstajati socialni nosilec tega jezika. Tisti, ki so jih v tem jeziku zaradi vztrajanja v njihovi veri pošiljali v rudnike in kamnolome, pa tudi metali levom v arenah, so rešili tri stvari iz rušeče se stavbe: rimsko pravo, oblačila rimskih uradnikov (ki postanejo obredna oblačila krščanske Cerkve) in jezik, ki je izgubil svojega lastnika. Kdor danes govori za to, da bi naj bila angleščina mednarodni jezik, ta Angležem in Američanom, pa naj se tega zaveda ali ne, ne želi boljše usode, kakor so jo doživeli Rimljani ali natančneje Latinci.