So bili v nevidnih nebeških kabinah skriti angeli simultanega prevajanja, ki so vsakemu naključnemu mimoidočemu prav v njegovi materinščini, pa naj bo ta še tako nenavadna že po težki izgovorjavi njenega imena, sproti prišepetavali pravi pomen tega, kar so govorili apostoli, ki se je tedanjim »realistom« in »skeptikom«, tedanjim »antiutopistom« zdelo, da so se napili sladkega vina...? Podoba je, kakor da je bila vsa zadeva veliko preprostejša, kakor pa se nam na prvi pogled zdi. Apostoli so dobili dar govorjenja v jezikih, ki jih sicer niso znali ‒ oni na cesti in po dvoriščih pa so dobili dar poslušanja, a ne tako, da bi pridobili sposobnost prevajanja vsak v svoj jezik, temveč tako, da so v lastnem jeziku slišali to, kar je vsak od apostolov govoril v kakem drugem jeziku.