(Apd 2, 1- 14). Predno poskušam razčleniti znameniti dogodek o binkoštih v, naj pripomnim, da apostolov, tedaj govorečih v neznanih jezikih, skoraj ni več slišati, vse bolj pa je slišati tiste, ki so se tedaj iz njih norčevali, kakor pove zadnji stavek iz navedka. Razlika je morda v tem, da tistim, ki danes po svoje obnavljajo binkoštni čudež, to je esperantistom, norčevalci ne govorijo v prilikah, kakor se glasi zbadanje o sladkem vinu, temveč govore naravnost in z največjo grobostjo, ki jo premore orgiastični krohot daljnih potomcev babelskih opekarjev...