A tudi komuniciranje na enaki ali skoraj enaki ravni, kakor jo dosegamo v materinščini, je mogoče samo v tako logično zgrajenem, preprostem in lahko priučljivem jeziku, kakor je esperanto. Relativno majhne možnosti za uveljavitev esperanta v našem času izvirajo prav iz splošnega pomanjkanja čuta za pravičnost (tako je recimo predsednica Liberalnega foruma dr. v neki anketi za Salzburger Nachrichten prostodušno izjavila, da ne razume, zakaj bi bila raba angleščine v smislu skupnega jezika moralni problem...) in iz splošne nagnjenosti k površnosti in plitkosti, ki sega od cenene masovne proizvodnje dobrin do nezahtevnega plitkega komuniciranja na vseh ravneh. Esperantisti so ljudje, ki imajo do komunikacije višje zahteve, tako v etičnem, kakor tudi v kakovostnem pogledu.