Esperantisti so torej osebe, ki po eni strani zavračajo današnjo jezikovno ureditev, ki pomeni prevlado močnejših in bogatejših nad šibkejšimi in revnejšimi, in zahtevajo dosledno jezikovno enakopravnost, po drugi strani pa se ne zadovoljujejo s kvaliteto in intenzivnostjo komunikacije, ki jo omogoča šolsko znanje tujih jezikov. Po logiki stvari enakopravnosti vseh jezikov ni mogoče doseči brez uvedbe skupnega nevtralnega (nevtralnega glede na nacionalno ali politično pripadnost) jezika. A tudi komuniciranje na enaki ali skoraj enaki ravni, kakor jo dosegamo v materinščini, je mogoče samo v tako logično zgrajenem, preprostem in lahko priučljivem jeziku, kakor je esperanto.