Obe vprašanji se zlivata v isto opečno jamo babilonskih zidarjev, teh prvih »znanstvenih materialistov«, ki so v tistem ganljivo davnem času mislili, da je duha mogoče osvojiti s nenehnim nalaganjem na soncu in v pečeh žgane materije... Da je mnoštvo jezikov nadvse huda kazen za človeštvo, je vedel tudi največji poganski filozof Platon. Rimski zgodovinar Piso poroča v svoji knjigi Historiae o tem, kak vtis je naredila na Galenusa, zdravnika cesarja, Platonova pripomba, kako bi bil skupni jezik največje darilo za človeštvo.