Zato med jeziki in kulturami ne vlada sproščenost radovednega ušesa, ki bi se preprosto veselilo zvokov, temveč ves čas vlada preziranje in sovražnost do tistih, ki so šibkejši ‒ in izprevrženo občudovanje in malikovalsko oboževanje tistih, ki so močnejši. Babilonska kazen ne vsebuje le žalostnega dejstva nerazumljivosti jezikov, temveč tudi še bolj žalostno dejstvo nestrpnosti in sovražnosti med njihovimi posedovalci. Spodbujanje ali celo izsiljevanje asimilacije ter upiranje asimilaciji z vsemi iracionalnimi barbarizmi, ki se v tem nesrečnem razmerju porajajo, je prav tako sestavina babilonskega prekletstva, kakor dejstvo, da se človek po dolgoletnem šolanju komaj za silo nauči nekaj elementov tujega jezika in da je le izjemnim ljudem dano, da si osvojijo tuj jezik do kulturno sprejemljive ravni.