Čudaštvo je torej tudi duševni odgovor na iracionalni odnos zunanjega sveta do esperantske pobude. Brž ko bi esperanto doživel normalno družbeno uveljavitev, bi se tudi oblike čudaštva umaknile v meje normale. A tudi najbolj »znameniti« čudaki med esperantisti, so po kriterijih razumnosti in moralnosti dokaj normalni v primerjavi s pravimi čudaki, ki še naprej verjamejo, da je mogoče sestaviti združeno Evropo in jutri združeni Svet brez skupnega jezika...