Če je normalno, da je na sto oseb v mojem narodu tudi kakšen čudak; če je naravno, da je na sto soverujočih v moji Cerkvi tudi kdo, ki bi si ga na tem mestu ne želel preveč; če je pričakovati, da je na sto članov moje stranke tudi kdo, ki bi ga prav rad videl v stranki mojih nasprotnikov, potem se moramo sprijazniti pač tudi z dejstvom, da pri esperantistih ne more biti bistveno drugače. A kakor je škodljiva pretirana popustljivost do čudaštev, tako je škodljiva tudi pretirana nestrpnost in strah, da nam bodo čudaki ves naš trud izničili. Tudi če se naši nasprotniki kdaj sklicujejo na čudake, esperanta v osnovi nihče ne odklanja zaradi tega, ker se je morda kdaj srečal s propagandisti, ki spominjajo na vsiljive propovednike nekaterih verskih sekt.