To ga po eni strani usposablja za mednarodno rabo, po drugi strani pa ima zaradi tega tudi vrsto težav, saj se nobena skupina, ki razpolaga z družbeno močjo, z njim ne poistoveti toliko, da bi pripomogla k njegovi uveljavitvi. Od drugih, tudi od svojih »matičnih« jezikov, se esperanto razlikuje po tem, da se ni rodil kot govorni, temveč kot pisni jezik. Ker je ta jezik rezultat načrtovanja in redakcije, povzema prednosti vseh svojih izvirnih jezikov (eleganco francoščine, natančnost nemščine, konciznost angleščine, bogato besedotvorje in glagolski poljščine in ruščine), hkrati pa je opustil ves balast, ki ga ti jeziki zaradi zgodovinskega razvoja ne morej odložiti, a dela učenje teh jezikov tako težavno.