Po zvenu je esperanto zelo podoben romanskim jezikom, nekje med španščino in italijanščino, kar pomeni, da sta mu zagotovljeni blagoglasnost in spevnost. Podobno kakor v jezikih, iz katerih esperanto izvira, tudi v njem nastaja korespondenca, strokovna, zabavna in leposlovna literatura. V letu 1993 je mednarodni pisateljski klub P. E. N. esperantu priznal status »literarnega jezika« in sprejel ustanovitev esperantskega centra kluba P. E. N. s sedežem v Budimpešti.