Doslej še nobenemu kritiku ni uspelo pokazati, kaj konkretno esperantu manjka, da ga ne bi mogli šteti med druge jezike. Velika podobnost izhaja tudi iz dejstva, da esperanto ni »izmišljen« jezik, temveč nadaljuje tradicijo kulturno najrazvitejših jezikov: francoščine, angleščine, nemščine, poljščine in ruščine. Po svoji aglutinski in izolativni strukturi pa je podoben tudi številnim azijskim, afriškim in indijanskim jezikom, čeprav z vidika besednih korenov to ni razvidno.