V svoji temeljni knjigi Organon, na kateri pravzaprav počiva evropska civilizacija, pravi: »Vsaka govorica ima pomen, a ne kot naravni organ (instrument), temveč ‒ kakor smo rekli ‒ po konvenciji (tj. na osnovi človeškega sporazuma).« (Aristoteles, Organon, 2. del, 4. pogl. »Govor in stavek«) Tako pa je mislil tudi Aristotelov učitelj Platon.