Prav tu prihaja do hudega nesporazuma. Ljudje, ki sicer imajo nekaj humanistične izobrazbe, niso pa pri rabi pojmov čisto natančni, radi prištevajo esperantsko idejo med zamisli predvsem totalitarnih socialnih utopij, kakršna je bila tudi komunizem, ki svo jim pripadnikom in vsem drugim (govorim seveda o komunizmu, ki ni na oblasti) razen moralnega zadoščenja, da se žrtvujejo za veliko stvar, ni mogel nuditi skoraj ničesar. Esperanto čisto preprosto ne more biti utopija, ker tu in sedaj že obstaja in torej nikakor ni »kraj, ki ga ni«, kar grška beseda u-topos v resnici pomeni.