Edina res univerzalna komponenta angleščine je njen izredno velik besedni zaklad, ki združuje mansko podlago, romanski dodatek iz časa normanske osvojitve v 11. stoletju in priliv grških, latinskih in pozneje še vseh mogočih drugih izposojenk. Vendar pa je ta prednost, ta odprtost angleškega slovarja za vedno nove izraze iz drugih jezikov, v esperantu še veliko večja. Francoski filozof in specialist za sanskrt Eugène de Zilah je pred časom objavil teorijo o petih jezikih, iz katerih esperanto črpa svoje besedišče in na katere navezuje svojo kulturno kontinuiteto.