Gibelinski strastnež iz Firenc je v XXVI. spevu Raja to resnico takole upesnil: Opera naturale e ch′uom favella; ma cosi o cosi, natura lascia poi fare a voi, secondo v′abbella. Človekov govor iz narave izhaja; tak ali tak, pa vsakdo sam izbira, kot zdi se mu lepo in mu pristaja. (Prevod:, ZTT 1991) Dante se je v teh verzih, v tem najkrajšem povzetku filozofije jezika, najbrž oprl na podobno misel, ki jo je mogoče najti v kozmološki pesnitvi rimskega pesnika Lucretia Cara De Rerum Natura (O naravi stvari).