Ta občutek, da sem v jeziku svoboden in da je kriterij pravilnosti razumljivost in konsekventnost, ne pa kaka stara in že davno ne več razumljena konvencija, razvezuje v človeku nove ustvarjalne pobude in tudi jezikovno bolj plahega opogumlja, da to imenitno orodje uporabi.
Očitek, da esperanto nima svoje kulture ni toliko krivičen, kolikor je smešen. Esperanto ima celo toliko kulture, da ta ni odvisna od ministrstev za kulturo, ki bi jo plačevala, kakor je primer pri nacionalnih kulturah, temveč lahko živi na račun posameznih esperantistov samih!