Ta občutek pomeni neverjetno sprostitev v človekovi jezikovni zavesti in v jezikovni rabi. Govoriti z Angležem angleško pomeni neprestano tvegati, da me bo Anglež popravljal ali se mi celo posmehoval. Pri esperantu tega pojava ni, čeprav ga njegovi uporabniki uporabljajo na zelo različnih nivojih.