V esperantu se nihče ne čuti nadziranega po kom drugem, saj ta jezik ni last nikogar, ker je last vsega človeštva. Ta občutek pomeni neverjetno sprostitev v človekovi jezikovni zavesti in v jezikovni rabi. Govoriti z Angležem angleško pomeni neprestano tvegati, da me bo Anglež popravljal ali se mi celo posmehoval.