Žal take osrednje knjižnice ni in prav tako ni popolnega pregleda, kaj vse je že kje izšlo. Eden od specifičnih fenomenov esperantske kulture je prav dejstvo, da celo ljudje, ki v lastnem jeziku ne bi niti pomislili na to, da bi kaj napisali, v esperantu skušajo izraziti svoje misli ali se poskušajo celo v literarnih oblikah. Čeprav se slovenski otroci esperanta v šolah v glavnem ne uče ali pa se ga uče le fakultativno in zelo kratek čas, imamo med kar nekaj ljudi, ki so v tej jeziku pesnili, pisali prozo ali dramatiko, vsekakor pa eseje, razprave in članke.