Ukvarjanje z dogodki in osebami z dveh bregov pa je povzročilo, da je pisec knjige, mene, postal celo zame nepomemben, čeprav še vedno sprejemljiv in to kot prvi in edini bralec lastnega rokopisa. Mi je sporočila knjiga, moja daljna prasestra, pisana na zglajen kamen, ne bodi žalostna, ker boš iz papirja izginila v prvem požaru ali povodnji, nekaj tvojega sporočila sem ohranila svetu na kamnu jaz ... Lepa tolažba, ali pač?