Dva jarka, v enem moj pisec, obrcan in smrtno ranjen, brez upanja, da pride mimo usmiljeni Samarijan, in v drugem lezejo drug čez drugega kot črvi, pokozlani in pijani, in kričijo, da bo odmevalo še petdeset let ‒ mi, samo mi smo slovenska kultura! In jaz, dvojna knjiga, kot stekla šavra med obema jarkoma. In se mi hlini eden izmed njih, najbistrejši: zamenjaj pisca ...