Kdo so ti ljudje, ta narod, ki očitno je, a ga hkrati ni ali bi ga ne smelo biti. Ljudstvo, ki dandanašnji biva tod, v zavetju bleščeče belih apneniških Alp, v srčiki kontinenta, ki naseljuje obrobja panonske ravnine, ljubi sinje Jadransko morje, v tesnih dolinah pod skalovitimi vršaci željno čaka toplih pomladnih vetrov, ki se zna prešerno veseliti darov, s katerimi mu narava v vinorodnih gričih in na obdelanih poljih vrača njegov trud in skrb, je res svojevrstno, predvsem pa starodavno. O njegovi starodavnosti in zraščenosti s tem okoljem nam govorijo imena, s katerimi je zaznamoval naravo okoli sebe, govorica, ki mu služi bolj za sporazumevanje in manj za ukazovanje, običaji in delovne navade, s katerimi zmaguje težo dneva in hiti v boljši jutri, pripovedke in legende, s kateri mi si je postlal in napravil bivanje prijetnejše, bolj polno smisla.