Na poti med in Bazlom se je verjetno izgubil „ruski“ ali „moskovski koledar“, ki ga je 9. marca 1555 poslal Herberstein kraljevemu svetovalcu Casparju von Nidbrucku v Augsburg, ta pa naj bi ga poslal preko augsburškega župana in trgovca Herbarta naprej v Bazel 18. Herberstein do konca julija 1555 ni dobil nobene informacije v zvezi z usodo zapisani podatki, ki jih besedilo Licevogo svoda ne omenja. Na podlagi teh podatkov je V. D. Čornyj domneval, da obstaja takšna risba iz 50. - 60. let 16. stoletja. (V. D. Čornyj. Istorikogeografičeskaja sreda v miniatjurah Licevogo svoda XVI v. (opyt kulturno-istoričeskovo issledovanija). Moskva, 1982. 16.) 15 C. Harrauer. Die... Druecke. 151. 16 Kar pa ni odvrnilo prvih bralcev Wolfganga in Scheperja (C. Harrauer. Die... Druecke. 153). 17 C. Harrauer. Die... Druecke. 141. 18 C. Harrauer. Die... Druecke. 158.