Herbersteinovo delo nad rokopisom se ni končalo z njegovim natisom leta 1549, ki je bil sicer poln tiskarskih napak 16, kar je razvidno iz korektur, ki jih je Herberstein v nekoliko izvodih podaril J. G. von Paungartnerju in kralju 17, ampak je dopolnila vnašal tudi pozneje. Na poti med in Bazlom se je verjetno izgubil „ruski“ ali „moskovski koledar“, ki ga je 9. marca 1555 poslal Herberstein kraljevemu svetovalcu Casparju von Nidbrucku v Augsburg, ta pa naj bi ga poslal preko augsburškega župana in trgovca Herbarta naprej v Bazel 18. Herberstein do konca julija 1555 ni dobil nobene informacije v zvezi z usodo zapisani podatki, ki jih besedilo Licevogo svoda ne omenja. Na podlagi teh podatkov je V. D. Čornyj domneval, da obstaja takšna risba iz 50. - 60. let 16. stoletja. (V. D. Čornyj. Istorikogeografičeskaja sreda v miniatjurah Licevogo svoda XVI v. (opyt kulturno-istoričeskovo issledovanija).