Gre na eni strani za fizično in gmotno usposobljenost za narodno rast in razvoj v sodobnem okolju, na drugi za duhovno. Resnično osvobojeni smo šele takrat, kadar se dokopljemo do prave in neizkrivljene podobe o samih sebi, da samozavesti, ki nas osvobaja predsodkov in celo namerno vcepljenih občutkov drugorazrednosti, da zmoremo in da smo sposobni tudi vsega tistega, s čemer se ponašajo narodi, ki so do take samostojnosti prišli že pred nami. Razumljivo, svojo zgodovino smo ustvarjali sami.