Graščina kot prvovrstna vojaška postojanka je imela na zavarovanem levem bregu Bistrice tik pod gradom tudi fužine z železarno, kakor je bilo od nekdaj običaj v Noriku., novi lastnik, je takoj pokazal še drugo značilnost rodovine, poleg vojaške spretnosti: Nemudoma je zgradil visok obrambni stolp na robu jarka, druge stavbe in tudi kapelo sv.. Današnji grajski kompleks je ostal vso dolgo 27 Visok sovjetski oficir se je spomnil, kaj se je učil v šoli o Herbersteinu in je prepovedal vojakom vstop v grad.
zgodovino nedotaknjen, neosvojen, zato so ohranjene in razvidne vse gradbene pa tudi slogovne faze, kakor so posamezni rodovi dopolnjevali in dograjevali utrdbo.