Fevdalizem zgodnjega srednjega veka se je umikal sodobnejšim gospodarskim strukturam: zemljiška gospostva so opuščala lastno gospodarstvo, razraščala se je denarna menjava, bančništvo, tlake in davščine v naturi so se zamenjavale za denarne dajatve, centralna oblast je svojo moč vse bolj gradila na davščinah, na plačani birokraciji in vojaštvu. Križarske vojne so utirale nove trgovske povezave in spodbujale razvoj prometa in trga, države so postajale jasno teritorialno in nacionalno določene. Družba je iz fevdalne ureditve prehajala v stanovsko.