Klimatski in geografski pogoji so dajali prednost lesenim stavbam, za oblačenje pa kožuhovini in volni. Statistiko in arhive je učinkovito nadomeščalo ljudsko izročilo in ljudske pesmi, državno organizacijo pa trdno ukoreninjena samoupravna tradicija s svojimi vaškimi večanji, župani, kosezi in ustoličevanji vojskovodij - knezov. Tak samosvoj način življenja v trdnih majhnih samoupravnih skupnostih, ki so se naučile za slučaj splošne ogroženosti na učinkovit in demokratičen način izbrati skupnega vojskovodjo, je bil pač nujna posledica geopolitičnega položaja, položaja, o katerem najbrže sami karantanski sicer niso razmišljali, mogoče se ga niti zavedali niso, so pa v njegovih danostih živeli, se jim prilagajali in vedno znova pravočasno optimalno odreagirali.