Poimensko navaja slovenske kneze, in Hotimira in kako je ljudstvo novega vojvodo sprejelo in mu izročilo vojvodstvo. Posebej pomembna je podrobnost, ki jo Conversio jasno podaja, da „so ga napravili za vojvodo“ (illi eum fecerunt), kar skupaj s podatkom, da so ga najprej sprejeli in mu potem izročili vojvodstvo, razločno pokaže bistvo: je najprej obljubil zvestobo ljudstvu, šele potem ga je ljudstvo sprejelo in potrdilo kot svojega vojvodo. V tej luči postane pomembno tudi, da je kandidat za vojvodo moral biti med obredom oblečen v domačo obleko ljudstva, to je v kmečko obleko.