Ni moglo biti drugače, kot da se je med zemljo in ljudstvom, ki je zanjo prelilo toliko znoja in krvi, spletla trdna vez. Živo so občutili, da je lepota, ki jih obdaja, delo njihovih rok, da so pridelkov polne kašče nagrada za skupen trud. Ko so jeseni priviharili mrzli vetrovi s severa, odeli v ledeni oklep skalnate vršace in zasuli z belo odejo ravnice, so na varnem v toplih kočah zadovoljni čakali topli dih pomladi, začetek novega življenja.