Deželni, „ljudski“ jezik je služil vsakdanji rabi „na terenu“, in so ga znali in uporabljali vsi stanovi. Prav v času Herbersteina pa se je s protestantizmom pojavila nova, „nacionalna identiteta“, temelječa predvsem na kulturi in državnem jeziku, v katerega so najprej v „nemških“ deželah z ukazom povzdignili dotedanjo lokalno govorico in omejili uporabo latinščine. Hkrati z globokimi družbenimi premiki, temelječimi predvsem na odkritjih in iznajdbah, se je pričel razcvet nacionalizmov, ki so dosegli svoj farsični tragični vrh v nacifašistični zastranitvi.