Latinščina je obvladovala tudi šolo in urade. Deželni, „ljudski“ jezik je služil vsakdanji rabi „na terenu“, in so ga znali in uporabljali vsi stanovi. Prav v času Herbersteina pa se je s protestantizmom pojavila nova, „nacionalna identiteta“, temelječa predvsem na kulturi in državnem jeziku, v katerega so najprej v „nemških“ deželah z ukazom povzdignili dotedanjo lokalno govorico in omejili uporabo latinščine.