Še vedno pa je med ljudmi prevladoval občutek deželne in stanovske pripadnosti, zavezanost deželnemu pravu, jeziku in kulturi. Svet državnih poglavarjev, knezov in vojvod je bil svet Avguštinovske „božje države“, zemeljska uresničitev božjega reda z vsemi „nebeškimi“ atributi in predvsem latinščino kot občevalnim, „uradnim“ jezikom. Latinščina je obvladovala tudi šolo in urade.