nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
V popolnem kozmosu ne more biti nič naključnega, nič ”prigodno“ kontingentnega - in vendar v fizikalnih ”naravnih“ konstantah ne razberemo nobene nujnosti: mar samo zato ne, ker fizika še ni popolna, ker se iz njenih doslej ne povsem povezanih teorij še ni izoblikovala popolna, ”končna“ Teorija? Mnogi fiziki menijo, verjetno upravičeno, da je odsotnost končne teorije glavni razlog za to, da se nam naravne konstante kažejo kot ”poljubne“ in nepovezane, čeprav obenem kot zelo dobro izbrane, ”dobro uglašene“ za obstoj našega kozmosa in bitij, kakršna smo mi, zavestni opazovalci vesolja. Posebnost fizikalnih predstav o končni teoriji v primerjavi s filozofskimi pa je v tem, da se končna teorija v fiziki kaže kot že ”skoraj“ dosegljiva, kajti pojmovana je v jasno določenem pomenu, namreč kot teorija, ki naj bi vzpostavila najvišjo teoretsko ”simetrijo“, in sicer tako, da bi povezala vse štiri osnovne sile v naravi: močno jedrsko, elektromagnetno, šibko
jedrsko in gravitacijo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani