nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Guthova teorija napihnjenja rešuje problem ravnosti (1) z domnevo, da se je prostor v tistem drobnem delcu prve sekunde tako neznansko povečal, da je zdaj znotraj celotne Hubblove sfere videti ”raven“ (ali vsaj ”skoraj raven“, kvazi-evklidski), čeprav je bil morda pred napihnjenjem ves kaotično ”naguban“; problem horizonta (2) pa bi bil rešen s tem, da se je, domnevno, med napihnjenjem prostor raztezal z nadsvetlobno hitrostjo, kar bi pomenilo, da so regije, ki so bile prej lahko vzročno povezane in že ”usklajene“, šele z napihnjenjem izgubile možnost vzročne povezave. - Ob teoriji napihnjenja je treba poudariti, da gre še vedno, čeprav je od tega predloga minilo že dvajset let, zgolj za hipotezo, ki nima nobene izkustvene opore in je verjetno še dolgo ne bo imela, kajti energije delcev, ki so zanjo relevantne, so mnogo prevelike, da bi jih lahko dosegli v obstoječih laboratorijskih pospeševalnikih. Pri tej teoriji gre torej za neke vrste
wishful thinking fizikov kozmologov, da bi z dokaj ”elegantno“ hipotezo zapolnili nekatere očitne vrzeli standardnega modela prapoka.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani