nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
K tej odlični oznaki prvega Einsteinovega kozmološkega modela bi lahko dodali samo to, da je na spekulativno metafizični ravni razmišljal o vesolju brez središča in roba že Kuzanski v 15. stoletju, ki v tem smislu velja za daljnega Einsteinovega predhodnika. - Torej, če nadaljujem: ko se je nekaj let po Einsteinovem statičnem modelu vesolja izkazalo, da so možne tudi dinamične rešitve njegovih gravitacijskih enačb, kar je pokazal ruski matematik (1922), predvsem pa, ko je s Hubblovim odkritjem postalo jasno, da se vesolje dejansko razteza, je Einstein rekel, da je bila uvedba kozmološke konstante (lambda) ”največja zmota“ v njegovem življenju, in je skupaj z danskim astronomom Willemom de Sitterjem (1932) tudi sam predlagal varianto Friedmannovega dinamičnega modela vesolja brez kozmološke konstante (saj ni bila več potrebna), namreč model evklidsko ”ravnega“ raztezajočega se vesolja, ki je natanko na ločnici med pozitivno in negativno prostorsko ukrivljenimi
Friedmanovimi modeli (in tako tudi sam Einstein-De Sitterjev model spada v družino Friedmannovih oziroma FWR-modelov*).
<opomba>* Pozneje sta na osnovi kozmološkega načela (izotropija + homogenost vesolja) Friedmannovo dinamično metriko prostora-časa dopolnila Howard in Arthur, zato danes govorimo o ”FWR-modelih“ vesolja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani