nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Drugače kot v srednjeveških predstavah ima ta svet sicer končno prostornino <Rauminhalt>, vendar nima nobenih zunanjih meja. Vsako točko v njem lahko smatramo za središčno točko in nikjer ne dospemo do roba, kjer bi lahko stegnili roko skozi kako mejo v ’zunanjost‘.“ [Kanitscheider (1), 156]
K tej odlični oznaki prvega Einsteinovega kozmološkega modela bi lahko dodali samo to, da je na spekulativno metafizični ravni razmišljal o vesolju brez središča in roba že Kuzanski v 15. stoletju, ki v tem smislu velja za daljnega Einsteinovega predhodnika.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani