nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Odgovor na to vprašanje je vsekakor pritrdilen. Najprej pomislimo na singularnosti, ki so, kot sta pokazala Penrose & Hawking, nujne posledice Einsteinove splošne teorije relativnosti, za katero nesporno velja, da je teoretsko ogrodje vsega sodobnega kozmološkega modeliranja. Singularnosti, nedosegljiva in nerazumljiva središča ”črnih lukenj“, kjer se znotraj zaprtega ”horizonta dogodkov“ stekajo in končujejo vse svetovnice v izginjajočem prostoru-času, sicer ne nastopajo samo v kozmologiji, vedi o celoti vesolja, saj je njihov domicil pravzaprav v astrofiziki, kjer naj bi bile črne luknje končna faza v razvoju velikih zvezd ter prisotne tudi v središčih galaksij, pa je v standardnem kozmološkem modelu problem singularnosti še posebno pereč, saj je kozmična črna luknja oziroma domnevna singularnost samega prapoka postavljena v sam začetek vesolja (in če je vesolje ”zaprto“, tudi na njegov konec).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani