nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Hubblova konstanta, ki izraža prirastek hitrosti raztezanja na dolžinsko enoto (na parsek ali svetlobno leto), bi torej znašala, izražena s svetlobnimi leti, približno od 30 () do 15 (min) kilometrov na sekundo na (vsakih) milijon svetlobnih let oddaljenosti opazovane galaksije od opazovalca (oziroma, splošno, medsebojne oddaljenosti galaksij).
S pomočjo ustreznih korekcij, predvsem za zgodnje vesolje - ker se prostor ni raztezal ves čas enako hitro, ampak sprva zelo hitro, potem vse počasneje - lahko iz Hubblovega časa izračunamo dejansko starost vesolja tako, da Hubblov čas pomnožimo s faktorjem 2/3 (za t. i. Einstein-De Sitterjevo varianto standardnega modela; o njej še pozneje); če znaša Hubblov čas nekje med 10 in 20 milijardami let (oziroma radij Hubblove sfere med 10 in 20 milijardami svetlobnih let), potem je vesolje dejansko staro nekje med 7 in 14 milijardami let - rajši več, saj astrofiziki pravijo, da so najstarejše zvezdne kopice stare skoraj 10 milijard
let (deli vesolja pa seveda ne morejo biti starejši od celote) - recimo torej, da je realna starost vesolja kakih 13 milijard let.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani