nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Pred nedavnim sem bral razpravo Danza Schellingova filozofska kristologija; avtor si je zadal nalogo, da bi ”razodetje razumel kot zgodovino svobode in s tem Schellingova pozna dela [predvsem Filozofijo razodetja] navezal na intenco njegovih zgodnjih del“ [Danz, 9] - ki je nedvomno svoboda. Danz ugotavlja, da je ”Schelling z razodetjem razumel svobodno božje dejanje, ki nikakor ni nujno, ampak se Bog po povsem svobodni volji daje človeški zavesti“ [prav tam, 48]; to se nam zdi očitno, saj se Bog nekaterim človeškim zavestim, namreč bogotajcem, ”ne daje“; a tudi tistim, ki se jim Bog razodeva kot oseba, kot Kristus, ostaja razodeti Bog še vedno skriti Bog (verborgene), kajti ravno v božji skritosti, v transcendenci, je njegova in obenem človekova svoboda. Toda, nadaljuje Danz, ”transcendenca obstaja že v imanenci, v nepojmljivosti samega življenja“ [131] in ravno ”nepojmljivost življenja je priznanje brezdanje globine: stvarjenje se kaže kot utemeljeno zgolj v božji svobodi...
gre za radikalno priznanje kontingentnosti in končnosti sveta...“
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani