nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
”Večer je že,“ si rečem, ”odžejala se bom“; sežem h kalavniku, majhnemu srebrnemu vedru, ki je z dolgo verižico pripeto na šap. Tedaj opazim, da se nad vodnjakom spreletava velika ptica, in ko prepoznam njen krožni let, vzkliknem: ”Glej, saj to je, ptica modrosti, imenovana tudi Zanikajoča volja!“ kroži vse niže in niže, tik nad menoj prhuta s krili, in ko ji ponudim roko, se spusti nanjo in me s svojim srepim pogledom zaprosi: ”Gospa vodnjaka, ne pozabi name!“ Komaj izreče to čudno prošnjo, se izza gorečega obzorja prikaže jezdec, ki se približuje v galopu, leteč čez pusto deželo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani